Coaching

Coaching2020-04-24T06:28:04+00:00

COACH ZA NOVODOBNE USPEŠNE ORGANIZACIJE

Čustvena inteligenca in njen pomen 

V hitrem napredku tehnološkega znanja, vse bolj postaja jasno, da kako pomembo je ustvarjanje primernega družbenega  okolja, v katerem se lahko razvija tudi čustvena inteligenca.

Vedno znova se nam postavlja vprašanje: » Zakaj so nekateri posamezniki uspešnejši od drugih?«

Odgovore moramo iskati v delavnosti, vztrajnosti, hitrosti razmišljanja in dela, visoki inteligentnosti ter visoki čustveni inteligenci.

Študije so pokazale, da ravno visoka čustvena inteligenca loči odlične vodje od povprečnih kar v 90%.

Od vodij in njihovega vodenja je odvisna uspešnost oziroma neuspešnost organizacije.

Vendar kaj pravzaprav je čustvena inteligenca?

Daniel Goleman, psiholog, definira pet področij čustvene inteligence:

  • Samozavedanje

Običajno se premalo zavedamo samih sebe. Imamo težave, jih rešujemo in ob tem pozabimo, kako se počutimo. Pomembno je biti pozoren na svoje občutke, kaj nam sporoča telo. Pozorni moramo biti na svoje misli, kaj si govorite, kaj razmišljate o drugih, kaj razmišljate o svojih dejanjih, ste pozitivno naravnani ali ne. Pri tem nam pomagajo naša čustva. Bodimo pozorni na svoja čustva, če smo jezni, razočarani, žalostni so naše misli negativne. Če smo srečni, veseli, zadovoljni, prijazni, nasmejani so naše misli prav gotovo pozitivne. Zato se takrat, ko ste slabe volje vedno vprašajte o čem razmišljate. Zavestno obrnite tok svojih misli v pozitivno smer in kmalu se boste počutili bolje. Ne verjamete? Poskusite.

  • Samoobvladovanje

Vsak dan imamo na razpolago veliko motečih faktorjev, ki nam motijo našo koncentracijo. Želja po hrani, želja po družbenih omrežjih, brskanje po telefonu, želja po kavi in družabnem klepetu in še bi lahko naštevali. Kakšna je vaša moč samoobvladovanja? Dokazano je, da so tisti, ki razne družabne aktivnosti postavijo za delo, ki ga želijo opraviti, ki se znajo bolje skoncentrirati, so tudi bolj uspešni. Ste se morda našli med naštetimi faktorji?

  • Motiviranost

Običajno smo na začetku nekega dela vedno motivirani. Vleče nas radovednost, potreba po novih znanjih, kompetencah, uresničevanje sanj, motivacija je toliko večja in dolgoročnejša, če v delu najdemo svoj smisel, svoje poslanstvo, če smo pri delu učinkoviti, uspešni. Vse navedeno zadovoljuje našo osnovno potrebo po dosežku, po priznanju in nenazadnje po pripadnosti. Za osebno motiviranost smo odgovorni sami. Za motiviranost na delavnem mestu pa je poleg osebne motiviranosti zelo pomembno ustrezno delavno okolje in kultura podjeta.

  • Socialne veščine

Z njimi se ne rodimo, niso prirojene. Moramo se jih naučit. Od socialnih veščin je odvisno kako vzpostavimo stik z drugimi, kako se vključujemo v družbo, družino, službo, širšo javnost.

Z razvojem tehnologije in načinom življenja se socialne veščine slabšajo, še posebno med mladimi, ki jim je telefon, tablica in računalnik zamenjal druženje s prijatelji na igrišču.

  • Empatija

Empatični ljudje se zanimajo za drugega človeka, radi spoznavajo nove ljudi in jih le ti tudi iskreno zanimajo. Znajo vživeti v drugega človeka, začutiti njegove potrebe in njegova čustva ter zanjo temu primerno odreagirat.

Prednost vseh naštetih področij je, da jih lahko razvijemo in se jih naučimo. In bolj ko bomo osvajali posamezna področja boljši bomo v samo-vodenju in v vodenju drugih.

V podjetjih je ključno, da spodbujamo razvoj in rast čustvene inteligence, ker rast čustvene inteligence in rast podjetja gresta z roko v roki. Zato je zaželeno, da so v vsaki organizaciji ustvarjeni pogoji za rast in razvoj posameznika in posredno podjetja samega.

Kariera in poslovni coaching

Namen vsakega podjetja uspešenost. Uspeh si vsakdo razlaga po svoje in njegova velikost uspeha je za vsakega drugačna. Eno je gotovo, vsi želimo preživeti, se razvijati in rasti. Rast zahteva našo fleksibilnost. Hiter tempo življenja zahteva hitre reakcije, zahteva odziv na spremembe. Kot pravi Adizes: »Spremembe so edina stalnica v našem življenju. Takrat ko se končajo, se je končalo naše življenje.«

Prav je, da jih sprejemamo in jih vključujemo v naš življenjski utrip ter se nanje primerno odzivamo. Kot pravi star pregovor: »Kdor ne gre s časom, sčasoma gre.«

Vsi se tega zavedamo in z lahkoto to svetujemo drugim, ko pa smo pred spremembe postavljeni sami smo mnogokrat polni izgovorov. Soočenje z njimi pomeni eno, reakcija pomeni drugo. Živimo v neki coni udobja, vsaj menimo tako,  čeprav nam situacija ni všeč, čeprav se zavedamo, da bi morali nekaj storiti, iščemo izgovore zakaj se tega ne bi lotili.

Spremembe nas vržejo iz utečenega ritma, ki blagodejno vpliva na naš ritual, tudi če ni najboljši. Nanj smo se navadili in ne ljubi se nam ga spreminjati. Tudi če bi nam spremembe obrnile življenje na bolje.

Tudi v podjetjih je enako. Odpor do sprememb je mnogokrat tako velik, da je uvedba sprememb na mehak način praktično nemogoča.

Vendar zakaj ne želimo sprememb tudi že nam bi bilo nato bolje? Razlog se skriva v današnjem načinu življenja, ki je poln stresnih situacij. Človek ni bil ustvarjen za tovrsten način življenja. Današnji življenjski utrip povzroča stresne situacije na vsakem koraku. Naši možgani ne ločijo ali nas res napada medved ali smo se le ustrašili pajka. Odziv je enak. Potrebna je intervencija. Stres je tu in nadledvična žleza pošlje v kri kortizol, ki je odgovoren za naraščanje energije in moči v telesu. To pomaga telesu, da zbeži ali se drugače pripravi na nevarno situacijo. Kortizol povzroči hitro regeneracijo tkiva, izboljša spomin, poveča koncentracijo. Za vse to pa je potreben material za pretvorbo v energijo. Ko v krvi zmanjka beljakovin, se te jemljejo iz mišic, nato tudi iz kosti. Posledica pogostega izločanja kortizola ali njegova dolgotrajna prisotnost v krvi je slaba koncentracija, odsotnost, zmanjšana učinkovitost, utrujenost, ki vodi v izčrpanost, depresijo in izgorelost.

Spremembe zahtevajo zbranost, koncentracijo, samonadzor, motivacijo, voljo in dovolj energije, da jih lahko speljemo. Ravno zato so tako nepriljubljene.

V takem stanju človek ne more biti navdušen nad nečem novim, ker mu vsaka nova situacija pomeni še večjo obremenitev. Četudi, bi v kasnejšem obdobju pomenila olajšanje, razbremenite.

Posledica nastale situacije je neučinkovitost, pomankanje komunikacije, pomanjkanje medsebojnega sodelovanja, vsak skrbi le zase, poveča se presentizem in absentizem. Vse več je bolezni, ki zahtevajo daljšo odsotnost, depresija in izgorelost sta v porastu.

Mnoga podjetja nastale situacije ne vidijo ali je ne želijo videti. Težave pripisujejo družbi, ljudem, ki ne čutijo več pripadnosti, ki zgolj hodijo v službo in jim je pomembno le, da konec meseca dobijo plačilo. Zato je najlažje segati po disciplinskih ukrepih in odpuščanju. S tovrstnim vodenjem povzročajo še večji strah, nezaupanje, nezadovoljstvo in še večjo neučinkovitost. Zaposleni v takem okolju so v hudem stresu, ki traja. Veča se neučinkovitost, zaposleni razmišljajo le kako si bodo rešili svojo kožo, med seboj ne sodelujejo, delavno vzdušje je slabo, pripadnosti ni. Tako podjetje se na trgu težko kosa s konkurenco.

Kje iskati rešitev?

V situaciji ko se zavemo, da je potrebno ukrepati težko ukrepamo sami. Primanjkuje nam časa, znanja kompetenc. Zato je potrebno iskati rešitev zunaj podjetja.

V poplavi ponudb izobraževanj, različnih svetovanj, coachingov je težko najti pravo. Odločimo se za neko rešitev, ki nudi vse kar potrebujemo in je v času izvajanja odlična, vse kaže, da je to tisto pravo za podjetje. Vendar po končanem sodelovanju se vse vrača na stare tirnice in po treh mesecih skoraj ne čutimo več nobenega vpliva.

Kot bi začeli popravljati staro hišo in bi najprej naredili fasado. Hiša je sprva na pogled lepa in urejena, njene notranjosti, njenega bistva pa se nismo lotili in hiša še vedno počasi a vztrajno propada.

Popravila se moramo vedno lotiti od znotraj navzven. Naj bodo popravki v samem bistvu še tako majhni, nam bodo olajšali bivanje in dobro počutje. Morda bo obnova trajala nekoliko dlje, a bo kompleksna in učinkovita.

Potrebno je začeti pri posamezniku. Ozaveščen posameznik, ki se dobro počuti, ki ima energijo, ki čuti pripadnost, ki ima cilj ustvarjati, je lahko učinkovit, uspešen in inovativen. In verjemite vse te vrline so od nekdaj v naši naravi. V naravi vsakega posameznika. Potrebno je le ustvariti okolje in pogoje, da se izrazijo. Potrebno se je za zaposlene zavzeti, se za njih zanimati in jim služiti. Le tako bodo tudi oni služili nam.

Koherenca ali koherentno valovanje. Kaj to pomeni?

Wikipedija  razloži: Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna. Koherenca je tesno povezana s pojavom interference. Superpozicija koherentnih valovanj da značilen interferenčni vzorec.

— Povzeto po viru.

Dr.Matej Plankar univ.dipl.biolog in Simon Brežan dr.doktor medicine sta zapisala da je koherenca skladnost, ubranost, ki pomeni medsebojno usklajeno in organizirano aktivnost množice elementov.

Ravno medsebojne usklajenosti, ubranosti, organiziranosti in sodelovanja vseh zaposlenih si želi vsako podjetje. Vendar, kot je za odličnega vodjo pomembno, da najprej zna voditi najprej samega sebe, je tudi za ubranost skupine zaposlenih potrebna najprej ubranost posameznika.

Posamezniku moramo pomagati, da najdejo svoje biološko ravnovesje, koherenco. Zaposleni, ki so v biološkem ravnovesju imajo vse kar potrebujemo in še več. So inovativni, zavzeti in želijo pripadati uspešnemu podjetju, uspešni družbi.

Vzpostavitev fiziološkega ravnovesja v lastnem telesu je predpogoj za napredek.

Podjetje, ki se zaveda, kako pomembno je imeti zaposlene, ki so v koherenci, biološkem ravnovesju in veliko konkurenčno prednost na trgu.

Biološko ravnovesje ali koherenca, ki jo z vadbo dosežemo nam omogoča, da smo bolj učinkoviti, bolj zbrani in osredotočeni, se hitreje učimo, bolje spimo, smo bolj odporni na bolezni, skratka se odlično počutimo in smo zato bolj delavno zmogljivi.

Tovrstni posamezniki lahko tvorijo učinkovit tim, ki je največja konkurenčna prednost, ki jo podjetje lahko doseže.

 

Pišite mi: